APDEJT.si

Ameriška vlada, pod vodstvom administracije Trumpa, je naznanila umik od ključne odločitve iz leta 2009, imenovane »Endangerment Finding«. Ta odločitev je predstavljala pravno osnovo za številne zvezne predpise, katerih cilj je bil boj proti podnebnim spremembam in regulacija emisij toplogrednih plinov. Umik je sprožil zaskrbljenost glede prihodnosti boja proti podnebnim spremembam.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razveljavila temeljno odločitev iz leta 2009, ki je omejevala emisije toplogrednih plinov. Ta poteza, ki mora iti skozi fazo javnega posvetovanja, naj bi vodila v obsežno deregulacijo avtomobilskega sektorja, so poročali francoski mediji.

Administracija Donalda Trumpa je napovedala preklic podnebne politike ZDA iz leta 2009, ki je urejala emisije toplogrednih plinov iz vozil ter plinskih in premogovnih elektrarn. Ta poteza naj bi predstavljala največjo deregulacijo v zgodovini ZDA. Ameriški prometni sektor bi, če bi bil država, bil četrti največji onesnaževalec toplogrednih plinov na svetu.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razveljavila normo, ki je zmanjševala onesnažujoče emisije. Agencija ZDA za varovanje okolja (EPA) je napovedala preklic znanstvenih ugotovitev o podnebnih spremembah. Trump je bil zagovornik fosilnih goriv in skeptik do podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče v Haagu je objavilo mnenje, ki prvič obravnava pravno vprašanje obveznosti držav do podnebnega varovanja in morebitnih odškodnin za žrtve podnebne krize. Pred objavo mnenja je otoška država Vanuatu, ki je pobudnik mnenja, pozvala k ponovnemu razmisleku o svetovnem ravnanju z globalnim segrevanjem, saj je močno prizadeta zaradi posledic podnebnih sprememb.

Agencija Združenih držav Amerike za varstvo okolja (EPA) naj bi pripravila načrt za odpravo temeljnega znanstvenega dognanja, ki ameriški vladi omogoča regulacijo emisij toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam. Ta poteza Trumpove administracije bi odpravila ugotovitev, da emisije toplogrednih plinov ogrožajo človeško življenje z nevarnim segrevanjem planeta, kar bi končalo zmožnost EPA za boj proti podnebnim spremembam.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v video nagovoru Združenim narodom napovedal nove cilje Kitajske v boju proti podnebnim spremembam, vključno z močnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2035. Napoved je naletela na mešane odzive, saj so nekateri strokovnjaki izrazili dvom o izvedljivosti in iskrenosti zadanih ciljev. V govoru je bilo zaznati tudi kritike na račun Združenih držav Amerike.

Evropska agencija za okolje (EEA) opozarja, da je kljub znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v Evropi od leta 1990 (za 37 %) stanje okolja zaskrbljujoče. Degradacija narave, prekomerno izkoriščanje virov in izguba biotske raznovrstnosti predstavljajo resno grožnjo. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba pospešiti prizadevanja za zaščito okolja, saj trenutno stanje ogroža naš način življenja. Evropske države so sicer odobrile kompromis za zmanjšanje emisij do leta 2035, vendar je po mnenju EEA to premalo.

Ameriška okoljska agencija (EPA) načrtuje ukinitev obveznosti poročanja o emisijah toplogrednih plinov za tisoče ameriških podjetij, ki velja že približno 15 let. Agencija meni, da je to zgolj nepotreben birokratski postopek.

Ne glede na to, da je proizvodnja električne energije v Združenih državah Amerike bolj obremenjena z ogljikom kot v Evropi, študija Univerze v Michiganu kaže, da električni avtomobili v celotnem življenjskem ciklu proizvedejo manj toplogrednih plinov kot vozila na notranje izgorevanje. Raziskovalci so ugotovili, da električna vozila prispevajo k zmanjšanju emisij v vseh okrožjih ZDA.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Agencija Združenih narodov za meteorologijo je objavila, da so ravni ogljikovega dioksida v ozračju leta 2024 dosegle rekordno raven, kar pospešuje podnebne spremembe in vodi v ekstremne vremenske pojave. Povečanje ravni CO2 je najvišje v zgodovini človeštva, stopnja rasti pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojila. Znanstvenike skrbi, da naravni ponori ogljika na kopnem in v oceanih slabi, kar ustvarja začaran krog podnebnih sprememb, ki jih pospešujejo človeške emisije in povečano število požarov.

Češka je, skupaj z drugimi državami, izpogajala številne koncesije glede novega podnebnega cilja Evropske unije za leto 2040, pri čemer so nekatere države končni tekst podprle. Češki minister za okolje Petr Hladík je sporočil, da je Češka kljub temu glasovala proti dogovoru, v skladu s svojo dolgoročno pozicijo. Ministri so dosegli predhodni dogovor v zgodnjih jutranjih urah.

Evropski parlament je potrdil oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, pri čemer so glasovale tudi desnosredinske in desne stranke, vključno s frakcijami Union in AfD. Spremembe vključujejo rahljanje pravil in omejitev obveznosti poročanja o trajnosti. Zeleni so izrazili nezadovoljstvo nad izidom glasovanja.

Bill Gates je javno nasprotoval 'apokaliptičnemu' pogledu na podnebne spremembe in poudaril, da podnebne spremembe najbolj prizadenejo revne države. Pozval je k osredotočanju na boj proti revščini in boleznim, namesto na doseganje ciljev zmanjšanja emisij ogljika.

Evropski parlament je potrdil cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2040. Pri doseganju tega cilja naj bi upoštevali tudi do pet odstotkov mednarodnih ogljičnih dobropisov. Parlament bo sedaj začel pogajanja z državami članicami o dopolnitvi podnebnega zakona unije s ciljem za leto 2040, napredek pa naj bi ocenjevali vsaki dve leti.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da bo povpraševanje po električni energiji v prihodnjih desetletjih raslo precej hitreje od celotne rasti energije, kar bo zahtevalo bolj raznolike in odporne vire energije. UBS Securities pa napoveduje, da bo rast podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA v naslednjih petih letih vodila k povečanju povpraševanja po shranjevanju energije.

Združene države Amerike so zagrozile z vizumskimi omejitvami in sankcijami proti državam članicam Združenih narodov, ki podpirajo načrt Mednarodne pomorske organizacije (IMO) za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz oceanskega ladijskega prometa. Glasovanje o predlogu bo potekalo naslednji teden. Nekatere največje družbe za prevoz nafte so izrazile zaskrbljenost glede predlaganega načrta. Podporniki načrta IMO trdijo, da bi brez globalne regulacije pomorska industrija naletela na raznolike predpise in naraščajoče stroške, ne da bi učinkovito omejila emisije toplogrednih plinov.